željko halambek
Veteran foruma
Posebnost ove 5" vrtne željeznice je po inovativnim rješenjima:
- izrada kolosjeka sa "H" traverzama na ravnom dijelu te na zavoju betoniranjem "flahova"
- monolitna konstrukcija viadukta sa ugrađenim tračnicama
- manevriranje uz pomoć "feder skretnica"
- mogučnost vožnje u lokomotivi "ride in" što je jedinstven slučaj za kolosjek 5"(127mm).
Do sada je najmanji kolosjek za "ride in" vožnju bio 7 1/4" (184mm)
- osim za zabovo potoji i funkcionalni dio: prijevoz drva (cjepanica) za ogrjev.
- moguć utovar tereta na vagone pomuću krana
O ovoj specifičnoj vrtnoj željeznici na kolosjeku 5" u Sloveniji postoji tema na vlaki.info gdje je opisana gradnja pruge:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=39&t=8434
Nešto slika i videa se nalazi na osbnom profilu vlasnika Jurija Kozara:
https://www.facebook.com/jurij.kozar.1?fref=ts
Članak o Gorički železnici na stranicama Lendavainfo.com.
Na svojem dvorišču postavil ozkotirno železnico
Jurij Kozar se vozi z vlakom po 150-metrski železnici na svojem dvorišču v Prosečki vasi na Goričkem, blizu nekoč znamenite ozkotirne proge po kateri je med Mursko Soboto in Hodošem znamenita “Gorička Mariška.”
Nek mislec je že pred stoletji zatrdil: “Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov.” To da njegova “teorija” o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In najbrž se nikomur, ki ga ne pozna, ni niti sanjalo, kakšno ljubezen oziroma kakšen konjiček ima 55-letni Jurij Kozar iz Prosečke vasi v občini Puconci na Goričkem, ki je dolgo sanjal, da bo nekoč vozil vlak. In to se mu je uresničilo po skoraj pol stoletja. Že v otroštvu je namreč bila njegova največja želja postati strojevodja na železniških tirih. Žal mu to ni uspelo, a se je vseeno izučil za gradbenega strojnika – žerjavista. A tisto kar mu ni uspelo v mladosti je nadoknadil sedaj, ko je prišel v pokoj in je v dobrih petnajstih mesecih, uresničil svojo novo priložnost. Vsestranski mojster Jurij si je namreč pri petinpetdesetih letih sanje uresničil dobesedno sam, saj se sedaj na svojem dvorišču, v neposredni bližini trase kod je nekoč po železniški progi med Mursko Soboto in Hodošem, vozila znamenita “Gorička Mariška,” tako vozi s svojim vlakom po 150-metrski ozkotirni železnici.
Zasnoval in ustvaril sam
Železnico ter vlak, ki ga sestavljajo lokomotiva, ter tovorni in potniški vagon, je zasnoval in ustvaril Jurij sam. Znanja in spretnosti mu ne manjka, saj je 32 let delal kot profesionalni gradbeni žerjavist, večinoma v sosednji Avstriji, po upokojitvi pa se je posvetil svojim konjičkom. In nastala je ozkotirna železnica z dvema tiroma, ki ima dve postaji, ulico, vse potrebne označbe, prehode, kretnice in celo 60-metrski viadukt. Nasmeha, ki seJuriju izriše med vožnjo, ni mogoče spregledati in tudi užitka ne skriva. Veselje pa je toliko večje, ker mu ob strani stoji žena Lidija, čeprav se marsikomu ideja o železnici na domačem dvorišču in vlaku, ki ga za enkrat sestavljata le dva vagona, zdi, milo rečeno, nenavadna. “Žena me pri vseh teh projektih podpira in tako sem en vagon, ta potniški vagon posvetil njej in tudi njeno ime je gor. Tovorni vagon pa je potem moj, saj ga večinoma nameravam nameniti vožnji drv iz drvarnice do vhoda v hišo, čeprav je potencial veliko večji. Teoretično je možno s tem vagonom v takšnem stanju, kot je, prepeljati 1250 kilogramov.” pravi razpoloženi Jurij, ki ima še veliko idej in načrtov.
Do sedaj v hobi vložil 5000 evrov
Lokomotivo, klasično “dizelko” velikosti 1:8 v primerjavi s tisto, ki prevaža vagone po železnici, ki bo kmalu v celoti končana, poganjata dva elektromotorja. “Sedaj ko končam še nekaj malenkosti, bo lokomotiva čakala tam na spodnji postaji, če kakšni pohodniki ali turisti pridejo, dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci. Pa se lahko vsak usede, si malo pogleda, pa se tudi malo zapelje,” še o bližnji prihodnosti razmišlja Jurij, ki je doslej vložil okoli 5000 evrov, a dobička si ne obeta in niti služiti ne namerava. To je storil za svojo srečo in veselje mimoidočih radovednežev. A vse skupaj je gotovo vredno več kot pet tisočakov, kajti če bi kdo drug gradil samo progo z viaduktom bi že to stalo več kot 5.000 €, ker pa je vse gradil sam ocenjuje, da je objekt skupaj z vlakcem vreden več kot 10 tisočakov.
Tako je majhna gorička vasica, ki šteje okoli 130 duš, bogatejša za novo pridobitev. Kot edina na svetu se pri njih, na domačem dvorišču Kozarjevih, lahko zapeljemo z 2,6 metrov dolga ozkotirno, popolnoma zaprto lokomotivo. Lokomotivo, ki tehta 255 kilogramov, poganjata dva elektromotorja z baterijsko napetostjo 24V.“Tirna širina ustreza svetovni standardni širini 127 mm, vendar pa je moja lokomotiva s to izredno ozko tirno širino trenutno edina na svetu s popolnoma zaprto kabino, v kateri je prostor za strojevodjo,” je ponosen Jurij, ki je za uresničitev svojih sanj porabil 15 mesecev svojega časa, od tega 6 mesecev za izdelavo lokomotive. Sam očitno skriva način vstopa v majhno lokomotivo, saj najbrž gre za inovacijo, ki jo kaže zaščititi. Sicer pa, lokomotive ki lahko na ravnem delu proge razvije hitrost do 10 km/h se ponaša s preciznim speljevanjem in z zaviranjem, ki deluje preko magnetov in električnih uporov. Sama konstrukcija lokomotive pa je zasnovana tako, da ima strojevodja v njej dovolj prostora. Premika se naprej in nazaj…
Inovativne kretnice
Poleg inovativne proge in lokomotive je Jurij zgradil dva vagona, enega tovornega za prevoz drv in enega potniškega z dvema sedežema. “Posebnost same proge so moje inovativne kretnice, ki delujejo samodejno brez kakršnegakoli obračanja ali preklapljanja. Tako ima poleg glavnega tira še izogibalni tir, dva stranska odcepa, šest kretnic in eno klasično tirno križišče,” razlaga novopečeni strojevodja JK, ki v prihodnje namerava izdelati še en potniški vagon, tako da bo vlak primeren za družinske izletnike in za vse mimoidoče potnike, ki bi se želeli malo zapeljati.
Poleg železnice in vlakca, na dvorišču Jurija Kozarja, kjer je leta 2013 pripravil tudi svetovno prvenstvo za žerjavistke, stoji tudi pravi žerjav iz leta 1962, tukaj so tudi kažipoti za pomembnejša evropska mesta, ki so zaznamovala njegovo življenje. Pa rezultati, ki jih je dosegal kot en najboljših slovenskih motokrosistov s prikolico, potem ko svetovni prvak med žerjavisti ipd. Kakorkoli že, mnogi Prekmurci, Goričanci, najbrž tudi nekateri sosedje iz domače Prosečke vasi, še niso vedeli, da imajo pri Kozarju enkratno turistično atrakcijo, ki že privablja goste od blizu in daleč, v bodoče pa jih bo gotovo še več, saj pri pridnem Goričancu, sicer rojenemu v Ljubljani, imajo kaj videti in doživeti.
Vožnja po Gorički železnici 16.10.2016
- izrada kolosjeka sa "H" traverzama na ravnom dijelu te na zavoju betoniranjem "flahova"
- monolitna konstrukcija viadukta sa ugrađenim tračnicama
- manevriranje uz pomoć "feder skretnica"
- mogučnost vožnje u lokomotivi "ride in" što je jedinstven slučaj za kolosjek 5"(127mm).
Do sada je najmanji kolosjek za "ride in" vožnju bio 7 1/4" (184mm)
- osim za zabovo potoji i funkcionalni dio: prijevoz drva (cjepanica) za ogrjev.
- moguć utovar tereta na vagone pomuću krana
O ovoj specifičnoj vrtnoj željeznici na kolosjeku 5" u Sloveniji postoji tema na vlaki.info gdje je opisana gradnja pruge:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=39&t=8434
Nešto slika i videa se nalazi na osbnom profilu vlasnika Jurija Kozara:
https://www.facebook.com/jurij.kozar.1?fref=ts
Članak o Gorički železnici na stranicama Lendavainfo.com.
Na svojem dvorišču postavil ozkotirno železnico
Jurij Kozar se vozi z vlakom po 150-metrski železnici na svojem dvorišču v Prosečki vasi na Goričkem, blizu nekoč znamenite ozkotirne proge po kateri je med Mursko Soboto in Hodošem znamenita “Gorička Mariška.”
Nek mislec je že pred stoletji zatrdil: “Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov.” To da njegova “teorija” o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In najbrž se nikomur, ki ga ne pozna, ni niti sanjalo, kakšno ljubezen oziroma kakšen konjiček ima 55-letni Jurij Kozar iz Prosečke vasi v občini Puconci na Goričkem, ki je dolgo sanjal, da bo nekoč vozil vlak. In to se mu je uresničilo po skoraj pol stoletja. Že v otroštvu je namreč bila njegova največja želja postati strojevodja na železniških tirih. Žal mu to ni uspelo, a se je vseeno izučil za gradbenega strojnika – žerjavista. A tisto kar mu ni uspelo v mladosti je nadoknadil sedaj, ko je prišel v pokoj in je v dobrih petnajstih mesecih, uresničil svojo novo priložnost. Vsestranski mojster Jurij si je namreč pri petinpetdesetih letih sanje uresničil dobesedno sam, saj se sedaj na svojem dvorišču, v neposredni bližini trase kod je nekoč po železniški progi med Mursko Soboto in Hodošem, vozila znamenita “Gorička Mariška,” tako vozi s svojim vlakom po 150-metrski ozkotirni železnici.
Zasnoval in ustvaril sam
Železnico ter vlak, ki ga sestavljajo lokomotiva, ter tovorni in potniški vagon, je zasnoval in ustvaril Jurij sam. Znanja in spretnosti mu ne manjka, saj je 32 let delal kot profesionalni gradbeni žerjavist, večinoma v sosednji Avstriji, po upokojitvi pa se je posvetil svojim konjičkom. In nastala je ozkotirna železnica z dvema tiroma, ki ima dve postaji, ulico, vse potrebne označbe, prehode, kretnice in celo 60-metrski viadukt. Nasmeha, ki seJuriju izriše med vožnjo, ni mogoče spregledati in tudi užitka ne skriva. Veselje pa je toliko večje, ker mu ob strani stoji žena Lidija, čeprav se marsikomu ideja o železnici na domačem dvorišču in vlaku, ki ga za enkrat sestavljata le dva vagona, zdi, milo rečeno, nenavadna. “Žena me pri vseh teh projektih podpira in tako sem en vagon, ta potniški vagon posvetil njej in tudi njeno ime je gor. Tovorni vagon pa je potem moj, saj ga večinoma nameravam nameniti vožnji drv iz drvarnice do vhoda v hišo, čeprav je potencial veliko večji. Teoretično je možno s tem vagonom v takšnem stanju, kot je, prepeljati 1250 kilogramov.” pravi razpoloženi Jurij, ki ima še veliko idej in načrtov.
Do sedaj v hobi vložil 5000 evrov
Lokomotivo, klasično “dizelko” velikosti 1:8 v primerjavi s tisto, ki prevaža vagone po železnici, ki bo kmalu v celoti končana, poganjata dva elektromotorja. “Sedaj ko končam še nekaj malenkosti, bo lokomotiva čakala tam na spodnji postaji, če kakšni pohodniki ali turisti pridejo, dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci. Pa se lahko vsak usede, si malo pogleda, pa se tudi malo zapelje,” še o bližnji prihodnosti razmišlja Jurij, ki je doslej vložil okoli 5000 evrov, a dobička si ne obeta in niti služiti ne namerava. To je storil za svojo srečo in veselje mimoidočih radovednežev. A vse skupaj je gotovo vredno več kot pet tisočakov, kajti če bi kdo drug gradil samo progo z viaduktom bi že to stalo več kot 5.000 €, ker pa je vse gradil sam ocenjuje, da je objekt skupaj z vlakcem vreden več kot 10 tisočakov.
Tako je majhna gorička vasica, ki šteje okoli 130 duš, bogatejša za novo pridobitev. Kot edina na svetu se pri njih, na domačem dvorišču Kozarjevih, lahko zapeljemo z 2,6 metrov dolga ozkotirno, popolnoma zaprto lokomotivo. Lokomotivo, ki tehta 255 kilogramov, poganjata dva elektromotorja z baterijsko napetostjo 24V.“Tirna širina ustreza svetovni standardni širini 127 mm, vendar pa je moja lokomotiva s to izredno ozko tirno širino trenutno edina na svetu s popolnoma zaprto kabino, v kateri je prostor za strojevodjo,” je ponosen Jurij, ki je za uresničitev svojih sanj porabil 15 mesecev svojega časa, od tega 6 mesecev za izdelavo lokomotive. Sam očitno skriva način vstopa v majhno lokomotivo, saj najbrž gre za inovacijo, ki jo kaže zaščititi. Sicer pa, lokomotive ki lahko na ravnem delu proge razvije hitrost do 10 km/h se ponaša s preciznim speljevanjem in z zaviranjem, ki deluje preko magnetov in električnih uporov. Sama konstrukcija lokomotive pa je zasnovana tako, da ima strojevodja v njej dovolj prostora. Premika se naprej in nazaj…
Inovativne kretnice
Poleg inovativne proge in lokomotive je Jurij zgradil dva vagona, enega tovornega za prevoz drv in enega potniškega z dvema sedežema. “Posebnost same proge so moje inovativne kretnice, ki delujejo samodejno brez kakršnegakoli obračanja ali preklapljanja. Tako ima poleg glavnega tira še izogibalni tir, dva stranska odcepa, šest kretnic in eno klasično tirno križišče,” razlaga novopečeni strojevodja JK, ki v prihodnje namerava izdelati še en potniški vagon, tako da bo vlak primeren za družinske izletnike in za vse mimoidoče potnike, ki bi se želeli malo zapeljati.
Poleg železnice in vlakca, na dvorišču Jurija Kozarja, kjer je leta 2013 pripravil tudi svetovno prvenstvo za žerjavistke, stoji tudi pravi žerjav iz leta 1962, tukaj so tudi kažipoti za pomembnejša evropska mesta, ki so zaznamovala njegovo življenje. Pa rezultati, ki jih je dosegal kot en najboljših slovenskih motokrosistov s prikolico, potem ko svetovni prvak med žerjavisti ipd. Kakorkoli že, mnogi Prekmurci, Goričanci, najbrž tudi nekateri sosedje iz domače Prosečke vasi, še niso vedeli, da imajo pri Kozarju enkratno turistično atrakcijo, ki že privablja goste od blizu in daleč, v bodoče pa jih bo gotovo še več, saj pri pridnem Goričancu, sicer rojenemu v Ljubljani, imajo kaj videti in doživeti.
Vožnja po Gorički železnici 16.10.2016
